Urbano zdravje

Vec kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povecal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje mešcanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Prevec hrupa iz okolja pripomore k vecji pojavnosti ishemicnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, ceprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?